Naš kraj ima bogato naravno in kulturno dediščino, ki nudi odlične možnosti za pouk, v katerega lahko vključimo sodobne oblike in metode dela, ki omogočajo učencem izkustveno učenje in pridobivanje kvalitetnega znanja. V prvem letu smo projekt poimenovali SLOMŠEK JE KUL – PREDSTAVITEV POMENA KULTURNOZGODOVINSKE OSEBNOSTI KRAJA PONIKVE. Naš cilj je bil, da bi z vključevanjem aktivnih metod in oblik dela v odprtem učnem okolju različnim interesnim skupinam približali pomembne zgodovinske osebnosti naših krajev, ob tem pa usposabljali učence za samostojno pridobivanje novih znanj, vseživljenjsko učenje in doseganje višje kakovosti znanja ter pozitivnega odnosa do učenja.
Najprej smo se lotili izdelave učnih listov, povezanih s točkami na učni poti – Pot treh znamenitih Ponkovških mož. Za sestavo učnih listov je bil določen tim učiteljev iz vseh treh triad. Ti učitelji so s pomočjo vseh učiteljev na šoli zbrali učne cilje iz učnih načrtov, ki bi jih po njihovi presoji bilo mogoče in smiselno realizirati na tej učni poti. Na podlagi teh ciljev je tim učiteljev sestavil učne liste z različnimi tipi nalog, s poudarkom na nalogah, ki spodbujajo učence k samostojnemu pridobivanju znanja, lastnemu mišljenju ter spodbujajo učenje z raziskovalnimi metodami dela. V pripravo učnih listov smo vključili tudi učence, še posebej nadarjene na likovnem področju. Ti so narisali motive, ki so del vprašanj na učnih listih.
Nastali so trije kompleti učnih listov, prilagojeni učencem posameznih triad. Učni listi so zasnovani tako, da so na eni strani naloge, povezane s posamezno točko na učni poti, na drugi strani lista so prazne črte, kjer si lahko učenci ustvarjajo lastne zapiske. Ta prostor omogoča tudi učiteljem, da dodajo kakšno svojo nalogo, ki se jim zdi na določenem mestu pomembna in ni vključena med naloge na učnem listu. Učni listi za posamezne točke učne poti so med seboj ločeni, kar omogoča učiteljem, da si lahko izberejo način dela z učnimi listi le pri nekaterih točkah učne poti. S takšno zasnovo učnih listov smo želeli preprečiti prevelike omejitve, ki jih učni listi po eno strani zagotovo postavljajo. Prav tako bi lahko bili ti učni listi v pomoč učiteljem iz sosednjih šol, ki bi lahko uporabili naše okolje kot učni prostor.
Pouk z uporabo novih učnih listov smo prvič izvedli v okviru Kocenove sobote, ki jo v našem kraju organizira Društvo učiteljev geografije Slovenije v sodelovanju z lokalnim turističnim društvom in našo šolo.
To obliko pouka vsako leto uresničujemo na tradicionalnem Kocenovem pohodu.
Anketriali smo učence in učitelje, ki so izvedli pouk z učnimi listi. Analize anket so pokazale, da ima velika večina učencev pouk v naravi rada, da se jim zdi takšen pouk zanimiv in poučen, da jim omogoča povezovanje teorije s prakso, gibanje v naravi vpliva na boljše počutje, pouk je bolj sproščen, omogoča več druženja in tudi zabave. Učenci imajo večinoma radi, da do novih spoznanj prihajajo sami s pomočjo raziskovalnih metod učenja. Menijo, da si vsebine tako lažje zapomnijo in da jim je takšen način učenja manj naporen in boj zabaven. Učnih listov na terenu učenci ne rešujejo radi. Tudi analiza anket učiteljev je pokazala, da večina učiteljev meni, da narava večinoma učence spodbuja k pridobivanju znanja, omogoča povezovanje teorije s prakso, izkustveno učenje in uvajanje raziskovalnih metod učenja. Pouk v naravi spodbuja večjo aktivnost in samostojnost učencev ter omogoča boljše medpredmetno povezovanje. Prav tako večina učiteljev meni, da pouk v naravi zahteva od učiteljev veliko priprav ter dodatnih skrbi glede organizacije in zagotavljanja varnosti. Pripravljeni učni listi se nekaterim učiteljem zdijo uporabni, drugim se zdi, da omejujejo njih in učence. Večina učiteljev meni, da so učni listi primerni takrat, kadar želimo vsebine v razredu ponoviti. Prav tako so lahko v pomoč učencem pri učenju doma.
Tudi na osnovi pridobljenih mnenj lahko ugotovimo, da je spodbujanje učiteljev k izvajanju pouka v odprtem učnem okolju smiselno, saj ima sprememba učnega okolja, še posebej izvajanje pouka v naravi vrsto pozitivnih učinkov na motivacijo ter aktivnost učencev ter posledično na njihovo znanje.
Nekoliko smo spremenili naše raziskovalno vprašanje in cilj inovacijskega projekta in ga razširili. V šolskih letih 2013/2014, 2014/2015 in 2015/2016 smo ga preimenovali v PONIKVA JE KUL, ker nam je omogočil izvajanje različnih vsebin in dejavnosti.
Odločili smo se, da z uporabo učnih listov v prihodnjih letih nadaljujemo v drugem, petem in devetem razredu. V vseh ostalih razredih na ta dan izvajamo interdisciplinarno načrtovan pouk. Ponovno smo izdelali načrt, v katerem smo določili termin izvedbe pouka, učni prostor, učne cilje različnih predmetov ter izvajalce. Učitelji različnih predmetov so uporabili okolje kot učni vir, preko katerega so imeli učenci priložnost povezovanja teorije s prakso in so svoje znanje predvsem utrjevali. Mnenje učencev in učiteljev o tako načrtovanem pouku v odprtem učenem okolju je bilo pozitivno. Izboljšave na področju medpredmetno načrtovanega in interdisciplinarnega pouka smo izvedli tudi v okviru orientacijskega pohoda, ki ga izvajamo vsako leto v jesenskem času.
V tretjem letu sodelovanja v projektu smo v ospredje postavili medsebojno sodelovanje učencev različnih generacij ter vključevanje učencev v načrtovanje in izvajanje pouka. Učenci izbirnega predmeta turistične vzgoje (7. in 8. razred) so sodelovali pri načrtovanju poti, določanju učnih točk, oblikovanju poučnih in zabavnih nalog, ustvarjanju igre iskanja skritega zaklada ter pripravi učnega gradiva za učence 2. razreda. Učenci turistične vzgoje so bili na dan izvedbe animatorji, vodiči in spremljevalci. Učencem 2. razreda se je sodelovanje s starejšimi učenci zdelo zanimivo in jih je motiviralo. Tako smo pri učencih razvijali in krepili mnoge kompetence, ki jih pri klasičnih oblikah pouka ne moremo. V kratkem dopoldnevu, ki so ga učenci preživeli skupaj, so se med starejšimi in mlajšimi učenci stkale posebne vezi. Zaradi zelo pozitivnih odzivov sodelujočih učencev, učiteljev in tudi nekaterih staršev smo se odločili, da bomo s takšno organizacijo pouka nadaljevali tudi v prihodnjih letih.
Po evalvaciji smo se odločili, da ohranimo koncept in vnesemo posamezne spremembe (krajša pot, izbira drugih točk na poti), kar nam je omogočilo več časa za realizacijo zaključne igre iskanja zaklada, ki učencem predstavlja glavno motivacijo in največji užitek.
Iskanje skritega zaklada:
Prav tako je inovacijski projekt spodbudil povezovanje učiteljev in učencev treh izbirnih predmetov: športa za sprostitev, likovnega snovanja in turistične vzgoje. Od 8. do 10. maja 2015 smo organizirali tridnevni izobraževalni tabor v Veržeju, kjer so se prepletale vsebine vseh treh predmetov. Fleksibilni urnik je omogočal boljše prilagajanje okoliščinam in potrebam učencev. Pri vseh treh predmetih smo izvedli številne vsebine (pohode, oglede naravnih in kulturnih znamenitosti, vodenje nekaterih ogledov, likovne delavnice, obisk kmetije s kasaškimi konji, kopanje v Termah Banovci, priprava, izvedba in analiza ankete med kopališkimi gosti, priprava in izvedba kviza o turističnih znamenitostih sveta, Evrope in Slovenije s poudarkom na SV delu Slovenije…). Učenci so aktivno sodelovali pri načrtovanju aktivnosti, izvajanju in vrednotenju. Učenci turistične vzgoje so se vključili tudi v zbiranje finančnih sredstev za tabor. V ta namen so izdelali izdelke iz gline, ki so jih na stojnici ponudili obiskovalcem prireditve na Ponikvi v sklopu Martinovih dni. Dejavnosti so pri učencih spodbujali samostojnost pri pridobivanju znanja. Izkustveno učenje je omogočilo, da je njihovo znanje trajnejše, odnos do učenja pa boljši. Prav tako takšna oblika učenja omogoča razvoj dobrih medsebojnih odnosov med učenci ter učitelji in učenci. Vsi smo se z izobraževalnega tabora vrnili polni lepih spominov in novih življenjskih izkušenj. Odziv učencev, učiteljev in staršev je bil pozitiven, zato smo se odločili, da bomo takšne tabore, v katerih bo poudarek na medpredmetnem povezovanju in učenju v odprtem učnem okolju, še izvajali. Ker je tako organiziran pouk povezan tudi s finančnimi stroški, ga bomo realizirali vsako drugo ali trtje leto.
V šolskem letu 2015/2016 smo v sklopu inovacijskega projekta izvedli obliko medpredmetnega povezovanja ABRAKADABRA – šolski projekt za spodbujanje drugačnih oblik pouka s ciljem doseganja vseživljenjskih znanj.
Cilji:
– spoznajo zgodovinsko obdobje in značilnosti čarovništva v svetu in pri nas;
– spoznajo kraje na Slovenskem, znane po čarovništvu;
– na primeru Tavčarjevih listov iz Visoške kronike (proces sojenja Agati SCHWARZKOBLER) spoznajo enega izmed primerov čarovniških procesov in značilnosti zgodovinskega romana;
– pridobijo veščine iskanja podatkov po različnih virih (J. V. Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske);
– razvijajo bralno kulturo in domišljijo;
– razvijajo kreativnost z ustvarjanjem dramskega prizora;
– naučijo se pripraviti zdrave napitke;
– spoznajo neznanstvene začetke razvoja kemijske znanosti;
– pridobivajo spoštljiv odnos do starejših generacij, njihovega znanja in izkušenj;
– razvijanje socialnih kompetenc in usvajanje drugačnih oblik in metod pridobivanja znanja.
Projekt je bil namenjen učencem 8. in 9. razreda pri predmetih: slovenščina, zgodovina, kemija, likovna umetnost, gledališki klub, sodobna priprava hrane.
Učenci so pri proučevanju čarovniških procesov razvijali svojo ustvarjalnost. Izkazali so veliko mero domišljije in kreativnosti pri snovanju in izvedbi dramskega prizora. Razvili so nove veščine v kulinariki in likovnem ustvarjanju. Posebej je prišlo do izraza medgeneracijsko povezovanje. Učenci so se izkazali kot samostojni v načrtovanju in izvedbi posameznih segmentov pouka. Z izkustvenim učenjem so pridobili trajnejše znanje.
V prihodnosti bi veljalo razmisliti o možnostih vključitve še ostalih predmetnih področij. Tudi učitelji smo dobili nove izkušnje, ki nam bodo koristile pri načrtovanju novih aktivnosti. Želimo si, da bi bile nove vsebine še bolj povezane z lokalnim okoljem.
Ker smo v preteklih šolskih letih veliko pozornosti namenili raziskovalni dejavnosti s področja zgodovine, geografije in turizma, si želimo, da bi izsledke raziskav domačega kraja vključevali ne le v pouk, ampak tudi v druge dejavnosti izven šole (sodelovanje s turističnim društvom…).